Ko so vstopili v gostinsko sobo, so za mizo že sedeli Rac, Kumer, Žmigovc, Zok in Sero, ki so jih seveda takoj povabili, naj prisedejo. Sprva so jih sicer zbadali kot ‘četniški podmladek’, a so utihnili, ko so slišali, kaj vse so prestali na poti domov; med njimi je bila nekajletna razlika v starosti, a so vseeno našli skupni jezik in se pogovarjali kot enakovredni. »Kje pa je Čoh,« je nenadoma vprašal Rac in med njimi je zavladala groba tišina.