Daljnogled si je ponovno pritisnil ob oči, čeprav je tudi brez njega lahko videl dva miga, ki sta nad Krakovskim gozdom napravila čudovit zavoj, se razvrstila v bojno pozicijo in udarila. Brez sape je občudoval pilotovo spretnost in čudovite akrobacije, ki sta jih izvajala, celo smrtonosne rakete je spremljal z odprtimi usti. Čudovito, enkratno, neponovljivo, so bile misli, ki so se mu vrezovale v spomin.