Odleglo mu je, kar čutil je, kako mu je z bremen padlo moreče breme; doma je bilo vse v najlepšem redu, nič mrtvih... Punca mu je skuhala kavico, ki jo je z užitkom popil, potem pa se je spet vrnila k opravilu, pri katerem jo je zmotil; šepavec je brskal po arhivu nabornikov in ji glasno govoril imena, ona pa je tipkala pozive, Vardžu pa sproti razlagala, kaj se je v zadnjih dneh zgodilo. Okoli štirih zjutraj sta končala; šepavi je odšel domov, spat, ona pa je ostala in zapisovala njegova mnenja o častnikih jugovojske, ki jih je poznal - kdo je dober, kdo bi se predal in podobno...