Tako bi bil, če bi šlo kaj po zlu, vsaj formalno zaščiten, kljub temu, da mu verjetno nihče ne bi verjel... Počasi, s težkim srcem je začel trgati pismo za pismom na majhne koščke in jih podajati Alešu, ki jih je spuščal skozi stransko trikotno okence, in ko so zapeljali mimo table, ki je napovedovala zloglasno Ličkopetrovo selo, pravcato četniško gnezdo, mu je podal zadnje koščke. Ne tako daleč stran se je na svetlem obzorju zarisala temna senca tanka, mirujočega ob vaški poti, poleg njega pa še obrisi terenskega vozila z dolgimi antenami na strehi.