Vsi trije so sedeli v zadnji klopi, najbližje vratom. Dogovorjeni so bili, da bodo pobegnili kmalu po začetku, toda Falko ju skorajda ni mogel odtrgati od ekrana; ni vedel, da sta tako zagreta športna fana in šele nekaj minut pred koncem prvega polčasa ju je z bolečimi udarci pod rebra uspel spraviti iz učilnice. Ura je bila približno pol desetih zvečer in povsem resno je razmišljal, ali naj pobegne sam...