Ob pol sedmih zjutraj, skoraj uro po uradnem vstajanju, ga je prebudil mrzel curek vode. Nejevoljno je odprl oči in morilsko pogledal prijatelja, ki ga je tako grobo zbudil. Na koncu jezika je imel najbolj sočne kletvice, ki pa niso zapustile ust, saj je v istem hipu zaslišal znani bas zloglasnega polkovnika, ki je po hodniku vpil, naj najdejo voznika.