Z vso spretnostjo se je izogibal ovir, da se ne bi spet zaletel - udarca v rame sploh ni čutil in ga bolečina ni skrbela, groza ga je bilo misli, da se bo zaletel, padel, ostali pa ga bodo prehiteli... Krdelo ga je nosilo s seboj, čeprav ovna vodnika ni videl. Že mora biti nekje spredaj, nekdo ga vidi, da ve, kam bežati in se mu ostali lahko priključijo!