Ko so v ulici prejšnji dan hrupno proslavljali razglasitev neodvisnosti pozno v noč, so bili pravzaprav priče njenemu začetku, le da se večina tega ni zavedala - enostavno so se predajali veseljačenju. Ona je to ves čas slutila, pričakovala in čeprav je celo sama sebe prepričevala, da je črnogleda kot samica, ki se boji za mladiča, katerega ne more zaščititi, se temnih slutenj ni mogla otresti. Ob šesti uri zjutraj, ko se je še vedno budna premetavala po postelji, so na radiu poročali o prvih praskah in o kolonah oklepnikov, ki so orale slovenske ceste; od tedaj se ni premaknila od telefonskega aparata.