Za hip se je kar videl nekje na zapečku v zrelih letih, kako razlaga pozorno poslušajočim in vsako njegovo besede hlastno že iz ust vpijajočim zbranim firbcem svoje vojne dogodivščine. Z leti bi morda kaj dodal, ali pa tudi ne, saj dramatičnosti v tem kratkem času zares ni manjkalo, bi pa vsekakor napihnil svojo vlogo; ne bi se lagal, ne bi bilo potrebe! Kajti, kljub temu, da je bila njegova vloga do sedaj povsem nepomembna, bi med ljudmi, ki česa takega niso doživeli - in v Sloveniji jih kljub partizanščini, od katere je minilo že pol stoletja, ni poznal veliko, pravzaprav jih osebno sploh ni poznal - mogel blesteti!