»Torej zoper nas...« Nasmeh je postal še bolj trpek in Racu se je naenkrat zazdel kot utrujeni veteran neštetih bitk, a čeravno je zagotovo vedel, da nikoli še v nobeni ni sodeloval, je moral občudovati njegovo zbranost in verjeti povedanemu. Razlika med njegovim zdajšnjim in prejšnjim obnašanjem je bila velika, toda vedel je, da to zdaj ni igra - človek je hladnokrven kot led, je pomislil, izguba živcev na položaju je bržkone izjema, ki potrjuje pravilo.