Zanj se Kumer ni preveč strastno boril. Ko je zjutraj v četo priletel načelnik s štirimi armbrusti za devetdeset vojakov in vprašal, kdo je že streljal z njim, je Kumer enostavno dvignil roko. Načelnik mu ga je izročil, dasiravno sta oba vedela, da se je zlagal.