Spet se je ob njem pojavil zastavnik, tokrat ga je gledal sočutno; zagotovo je tudi on nekomu javil, da gremo, morda sinu, je pomislil Marko in le pokimal, ko ga je častnik obvestil, da bodo odšli zvečer. Začelo je deževati, sprva narahlo in neodločno, potem pa se je prej lep dan spremenil v turobnega, mračnega, pač oponašajoč vsesplošno razpoloženje v vojašnici. Uniformo je imel dodobra navlaženo, ko se je z odporom spravil v tovornjak in se postavil v kolono za policaji, ki so ga pospremili nazaj, rešilnim avtomobilom in še dvema tovornjakoma.