nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Zvenenje v glavi, poved v sobesedilu:
Med mogočne avstro-ogrske zidove, ki so nas čez dan lepo varovali pred poletno vročino, se je ob večerih neopazno priplazila omamna avgustovska sopara, z njo pa zvoki ansambla, ki je igral na terasi hotela na drugi strani široke ceste. In tako so v somraku med zvoki električnih orgel in kitar prihajali med zidove tudi odmevi velikih bitk in siji požarov, ki so osvetljevali uporno Livado, njena pogumna in strahopetna dejanja. Potem ko je vsak večer orkester na hotelu odigral Besa me mucho, in potem ko je na debelo brneči zvonec oznanil, da je treba začeti spati, potem ko so zarožljali zapahi inodrožljali paznikovi ključi, ko so se končale zadnje večerne spolne zafrkancije, odhrkavanja, scalni curki v školjko, premetavanja in prva smrčanja, sem vsako noč mislil na tega človeka, na njegovo življenje, na upor, ki ga je zmagoslavno pripeljal do konca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani