nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: V Filisteji, poved v sobesedilu:
Kdor je videl samo roke, samo kretnje, samo vitko postavo v črnem plašču, kdor ni videl besed, ki mu razbijajo po senceh in buljijo iz oči, kdor je videl tako, kdor ni videl vsega, ta je videl podeželskega župnika, takšnega mirnega župnika iz malega kraja, ki se briga za svoje vino in svoje popisane papirje z imeni vernikov, krstov, zaznamovan koledar, čačke na koledarju, mirno in tiho sobico, snažno sobico podeželskega župnika, ki vstaja ob petih zjutraj in ves prezebel hodi po hladni cerkvi, z dnevno svetlobo obsijani. Da je bil tedaj čuden dan, pripoveduje, da se mu je že ves dan zdelo, da visi nekaj v zraku, pa to ni važno, samo dejstva so važna, pravi, važno je bilo ko so mu zvečer prinesli novico. Novico so mu prinesli, pa ji ni verjel, v njihovem kraju se že deset let ni storilo kaj takega, Ni mogel verjeti, da z nožem, da pri njih, da iz političnih razlogov, da iz nacionalne mržnje, da nikoli, da samo oni, da zmeraj mir, da dobri ljudje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani