nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: V Filisteji, poved v sobesedilu:
Nušino telo spodaj pa se začne premikati, vse težko in znojno počasi valovi, in ko se koleno dotakne njene mehke špranje, se vsa odzove z lahnim pritiskom, odprtimi usti, gozdnato, iglasto pokrajino pod trebuhom. S široko razgrnjenimi nogami me je v tej božjastni noči požirala plešasta pevka, s svojim strupenim sivim obrazom je hlipala, ko je vanjo eksplodiral konjak in vino in temna reka tu spodaj in vsa njena patetična in zmedena in skalnata in nora dežela.
Čisto prazna je bila postelja, prazna soba, ves svet prazen okrog mene, ko sem odprl oči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani