nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Skok z Liburnije, poved v sobesedilu:
Za hip je videl tisto luč na kopnem, kamor bi bilo treba plavati, za hip je videl neznansko senco ladje, njen kovinski bok, njeno temno gmoto, ki je brzela mimo in ga vlekla k sebi. Zaslišal je klic, krik, ko je zaslišal tudi grmenje ladijskih motorjev, njihovo pokašljevanje in zaustavljanje, hropečo signalno sireno; ko je vse to slišal, je bil že daleč zadaj, sredi razpenjenih valov, ki jih je pošast puščala za seboj, že daleč spodaj brez sluha in vida, brez diha in bolečine, zaprt v vodno snov, v izginjanje, v pranemost.
Ona je še zmeraj ležala, zavita v odejo, ob beli kovinski steni, v temi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani