nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Sanje Vilija Finka, poved v sobesedilu:
Časnik lahno drsi z mize skupaj z materinimi naočniki, voljno in mehko se svaljka prek roba in potem z iskrivim pokajočim šuštenjem leti proti podu, dol pa tlesne z vso svojo površino, kot bi padla vlažna krpa.
- Mojbog, reče Vili Fink, kaj vse bom moral še do živeti?
Mirno se skloni, med črepinjami izbere cel krožnik in ga položi na mizo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani