nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Sanje Vilija Finka, poved v sobesedilu:
Kaj pa spet kljubuješ, hoče reči Martin, kaj pa bi spet kljuboval, vzklikne, a Vili Fink že zasuče telo, mu že pokaže hrbet in stopi po ulici navzgor. Po rahli vzpetini se dviguje, da se njegova skrušena postava staplja s kulisastim ozadjem sivih pročelij, vzravnan in skrušen čuti v sebi pogled na odločnega moža, na moža, ki pozna svoj ciljin svojo odločitev. Zato tudi svetloba izložbenih oken teče malo hitreje in medlo in zabrisano mimo kotičkov oči in zato se tudi cestni tlak vleče v črto, malce megličasto, drevesa se širijo in grejo narazen v cvetovje, koraki pa viharijo prostor za njim, da sega oster zvok visoko k vrhom pročelij, njegov odločni in kovinski klic tja gor k robovom streh, da v tej tišini burjasto valovi zrak in diha globoko in težko, da se sopenje množi v takšno glasno žlobudrasto zmes in potlej sliši velike udarce srca, ki odmevajo na vseh straneh od sten.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani