nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Kakor da se je na tej prekleti zasneženi, do oken zameteni, prazni, prazni cesti še včeraj zgodilo nekaj hudega, nekaj krvavega, nož, krik in take reči. Prav gotovo se mu je pod kožo zalezel ta klavrni občutek tudi zavoljo tega, ker so mu že v prijazni domovini pripovedovali nemalo srhljivih zgodbic, kakor so se baje zgodile v tej krajih med zadnjo vojsko. A glej, tudi v njegovem mestu ni bilo vselej tako svetlo in lagodno kakor dandanašnji, pa zavoljo tega nikoli ni čutil takšnega pritiska na senceh, takšne divje, čute in misel ubijajoče, gonske želje po begu, po kakšni pomladni pokrajini zelenih gozdovih ali čem podobnem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani