nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Moje divje srce, moja čustva, moj zanos, moje hrepenenje, in kakor se pač reče temu, so me izdajali. Pehali so me v brezup, ki mu ni bilo videti ne začetka, ne konca.
Mogel sem videti črte, kakršne so bile, mogel sem v istem trenutku videti črte, kakršne sem si želel, in kar je najhujše, sočasno so se izprožale podobe iz tistega prejšnjega sveta, iz sveta, od katerega sem se za večno ločil in poslovil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani