nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Bilo je tako tiho, da je mogel razločno videti okenske križe v mesečevi in neonski svetlobi, zgolj okenske križe, ki so se vztrajno približevali in oddaljevali. Skušal se je zdramiti, premagati to strahotno negibnost in tišino, to nesrečno blodnjo zimske noči v neznanem kraju, pa je bil vsak napor zaman. Antón je vedel, da je popolnoma buden, da se natančno zaveda svojega položaja in da bo v tej drži bržkone še moral nekaj časa vztrajati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani