nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Tista neumna misel, da je navznoter skoraj nesnovno (glasba, kajpak) zlit v celoto, ga sili, da bi tudi navzven, povsod in vselej, dosegel takšno stanje.
Glej kak' čas beži, / kam se mu mudi, / leto za letom gre.
Usta se odpirajo in kažejo zanemarjene zobe, hripavi glasovi prihajajo skoznje, tam nekje iz grla, iz temne notranjosti prihajajo svetli glasovi, hripavi, neubrani, toda svetli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani