nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Ne morem se sprijazniti s tem, nočem misliti na to, da na tihem vendarle pogrešam negovanje takšnih drobnih spominov, ki pa so nekje ves čas navzoči, vedno enaki, vedno drugačni, spremenjeni, brezštevilni. Težko je reči, kateri so in kakšni so, prihajajo in odhajajo, kakor podobe tega jutra, ko sem vztrajno in pozorno zasledoval možaka z zmečkano kravato. Zdaj je to obraz debele učiteljice, ki sem jo pri sedmih letih neznansko ljubil, zdaj roka, ki pijana in obnemogla omahne, nasmeh, kretnja, očetovo pijansko sesanje skozi zobe, ljubica med marjeticami, velikanska opeka, ki so jo menda gestapovci obesili očetu na jajca, čoln iz Bohinja, tisti čoln .
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani