nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Zazrl se je v črno temo, zbrano je zrl v zastrto nebo, kakor bi slutil nevidne stvari. Poslej so se premikali kakor sence. Neslišno so stopali za njegovim hrbtom sem ter tja po prostoru, šepetali so si nerazumljive in čudne besede, znamenja z rokami in glavami so bila sredstvo sporazumevanja, drug drugemu so dopovedovali nekaj o njem, širili so prostor, razmikali so stene, ne da bi bili vedeli, kako se z vsem tem vendarle vse močneje uklenjajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani