nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Kar vztrajno si prizadeva, da bi pospešil korak, pa mu to nekako ne gre, ustavlja se in se ogleduje, včasih zamrmra, ustnice se premaknejo in zadrhtijo, roke se dvignejo, kakor bi hotele pomahati ali kaj.
Nisem tak, da bi zamujal, reče, ampak hoje prav nič ne pospeši, le telo premika v ritmu hoje za spoznanje bolj sunkovito in nanagloma, kar je pa seveda brez haska. Sedaj se spusti po stopnicah in jih sprva šteje, koj zatem pa opusti to brezplodno početje in raje z roko podrsa po granitnem zidu na svoji levi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani