nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Ohromil me je, sovrag neusmiljeni, prikoval k tlom, poslednjič vzpostavil vajeno brezimno ravnovesje, zatekel se je še poslednjič v zavetje svoje usihajoče moči, pojemajoče grobe sile, ki je toliko časa naravnavala in določala odnose in razmerja med nama. Zgornji del telesa mu je zanihal na kratkih nogah, v poprej strah vzbujajočem ritmu se je premikalo okorno telo naprej in nazaj, na levo in desno. Glava je krožila skupno s telesom, roke so se počasi in krčevito dvigovale navzgor, prsti skrivljeni, ustnice drhteče, lasje za čudo nenadoma razmršeni, noge so se opotekale, kakor bi iskale oporo, medtem ko je telo nihalo zdaj sem, zdaj tja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani