nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Zastal je, vendar ne tako, da bi se mogel vanj zaleteti ali kaj, pač pa neopazno, nalahno, a mojega izkušenega očesa njegove prikrite želje niso mogle preslepiti. Spokojno sem stopal za njim, dobro vedoč, da je ni sile, ki bi me mogla vrniti, ki bi mogla zaustaviti najin pohod. Mirno sem sprejemal njegove zastoje, kakor bi se nič ne bilo zgodilo, sem stopal krepko za njim, pogumnejši in večji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani