nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
A zaman je bilo vsako prizadevanje, vnaprej je bil obsojen na neuspeh vsak poskus, ugotoviti razdaljo od mene do svetlobe, od mojega bivališča, od mojega okna, z rešetkami prepredenega, do svetlobe, do sijoče luči. Vsaka smotrnost, primišljeno dejanje, morda celo zvitost ali prebrisanost, vse je bilo odveč, vse zaman, prostora ni bilo mogoče izmeriti. Lučka, ki jo je bilo sprva mogoče zaznati na njeni poti po krožnici kot vrsto posameznih točk, ki jo je bilo mogoče razpoznati kot posebno svetlobo, premikajočo se v krogu zlagoma, verjetno zaradi večje hitrosti, je kmalu postala ena sama črta, spojena in združena v veličasten, svetleči se krog.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani