nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Iz mesta, kjer sem živel, kjer je bilo moje bedno, prebedno bivališče (v tistem trenutku pozabljeno in zame na srečo za trenutek izginulo), je bilo mogoče določiti razdaljo od lučke do njene osi, od izvora svetlobe, do točke, kjer je bila pritrjena, mogoče si je bilo misliti, v predstavo in zavest si priklicati, kje je os. A zaman je bilo vsako prizadevanje, vnaprej je bil obsojen na neuspeh vsak poskus, ugotoviti razdaljo od mene do svetlobe, od mojega bivališča, od mojega okna, z rešetkami prepredenega, do svetlobe, do sijoče luči. Vsaka smotrnost, primišljeno dejanje, morda celo zvitost ali prebrisanost, vse je bilo odveč, vse zaman, prostora ni bilo mogoče izmeriti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani