nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Vrata so se običajno nalahno odprla, kakor bi se obotavljala planiti naprej, kakor da bi se bala razkrojiti celovitost prostora z zevajočo odprtino, skozi katero bi moglo vdreti kaj nejasnega in neznanega, daljnega in čudnega, komaj slutenega in pričakovanega. Majhen trikotnik svetlobe se je pokazal med vrati in steno tedaj, ko se je prostor nalahno razprl, ko se je temna ploskev odlepila od stene in se izkazala za vrata. Majhen trikotnik svetlobe je bilo mogoče opaziti na tleh, navzlic temu pa je vprašanje, ali bi mogli temu, kar sem videl, resnično reči svetloba.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani