nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Rahlo me je bolel hrbet, zato sem počasi dvignil roko in jo previdno premaknil. Vsaka kretnja se mi je zdela v žgoči tišini ceste pomembna. Mrtev, tipajoč korak bi bil zaradi temnih pročelij hiš, iz katerih je prihajal tih, neviden šum, važnejši od snopov avtomobilskih žarkov, drsečih med drevesi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani