nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Preden sem prišel sem, je bil malo krajši, vendar tega ne jemljem resno, ker me konec koncev nič ne briga, kako je bilo takrat, ko mene še ni bilo tukaj. Pozneje, ko so ga zazidali, nekoliko po tistem, pa se je kar nekam raztegnil, po tistem, ko so ga zazidali, ko so me ogradili in me postavili zunaj sveta in zgradili steno, kjer so bila vrata, po tistem se je raztegnil, nekako, na neki čuden in meni nerazumljiv način, se je podaljšal, postal je daljši, kot je bil poprej, in sploh ni bil več podoben tistemu prejšnjemu hodniku. Na račun dolžine je sicer izgubil nekaj svetlobe, postal je za spoznanje temnejši in skoraj bi lahko rekel, da mi je to olajšalo počitek, saj tako sploh nisem več čutil tistega zoprnega in neprijetnega gomazenja po hrbtu, za katero se je sedaj izkazalo, da ga povzroča svetloba.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani