nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Nekaj časa bere, potem pa nič več. Z nezavednim in raztresenim obrazom, s temnim obrazom, z votlimi očmi, ki niso sposobne spoznati, z gluhimi ušesi, ki niso zmožna slišati, z otrplim trupom, ki ne more zaznati bolečine ali ugodja, sedi tam na klopi v mestnem parku, na severnem koncu mesta.
Oči ne sledijo znakom, ki so črke, podobam, ki so slike, prsti ne čutijo hrapave površine listov, ki so papir, telo ne zaznava teže lesa, ki je klop.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani