nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Prijetno se mu zdi, ker je brisača tako raskava, kot bi bila nazobčana, kot da bi bila polna nevidnih, drobnih zobcev ali kolesc, ki se premikajo zdaj sem, zdaj tja, vendar ne neurejeno, kakor pač nanese, temveč ravno tako kot zobci pri brivskem aparatu, s kakršnim se je gospod Houžvička nekoč bril pri Františku; posledica tega drgnjenja se kaže v tem, da se mu po obrazu razlije toplota in na licih, na bledem obrazu se pokaže rdečica. Med oblačenjem pomisli, da mora biti tega že dolgo, da so že daleč tisti časi, ko je zjutraj zajtrkoval mehko kuhana jajca in potem s polnim želodcem tiste rumene brozge, ki ji je bilo včasih primešanega tudi kaj mleka, hitel po ulici, po pločniku ali tik ob pločniku, čez prehod za pešce ali ob prehodu za pešce, kamor so ga pač nesle noge. Res je, tudi takrat je hitel, kakor hiti zdaj, dasiravno je bilo tedaj vse čisto drugače.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani