nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Se ti ne zdi, Johan, da je vse skupaj preveč dobro pripravljeno, je začel Antónov glas naraščati, tako dobro je pripravljeno, je že kričal, tako dobro je pripravljeno, je tulil, da se ne more končati dobro. Ne more se končati dobro, slišiš Johan, je Antón vreščal. Glas se mu je od besede do besede spreminjal, počasi je naraščal, roke so se mu tresle, z izbuljenimi očmi je Antón kričal, Johan je zlagoma, kakor bi se nič posebnega ne dogajalo, upočasnil svoj korak, povsem mirno se je obrnil in gledal v vreščečega in opletajočega Antóna, kateremu se je glas povzpel v neslutene višave, dokler ni govoril kar z nekakšnim nemogočim, raztrganim in zaletavim falzetom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani