nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Posmehljivo poželenje, poved v sobesedilu:
Dopoldanska jesenska svetloba je bila šibka, razpršena skozi koprene oblakov, skozi katere je plulo letalo; kljub temu je spodaj začel razpoznavati zasnežena pobočja skalnih gora, temne doline med njimi, potem polja, in potem ko se je nebeška ladja spustila nekoliko niže, to niso bile več samo znane poteze na skoraj pozabljenem, v vodo preteklosti potopljenem obrazu, to je bila jasna fiziognomija potez človeškega obraza, potez pokrajine, da mu je njena podoba stopala v lupinaste prsi. In hkrati je bilo zabavno, hkrati je bilo radostno, ker so imele vse stvari spodnjega sveta, maloprej še brezimne, nenadoma svoja imena. To je Kamniško sedlo, je rekel naglas, kakor rečejo otroci, ko zagledajo morje: to je morje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani