nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Posmehljivo poželenje, poved v sobesedilu:
Od tod je odšel z melanholičnimi hudiči in smrtjo v duši in lahko bi obhodil vse pokrajine vsega sveta, lahko bi se smejal in ljubil, lahko bi brezskrbno pohajkoval in se do norosti veselil, v svoji diagonali, v notranji diagonali, ki gre skozi vse telo, od možganov do spola, ki ima nase privezano nemirno dušo, bi vse, kar mu je od prvega trenutka življenja dala ta pokrajina, nosil s seboj. Od prvega trenutka, ko je v najrahlejšem otroštvu ugledal blagi materin obraz in že sencotrpljenja na njem, od nezaščitene in revne mladosti do prvih črk branja, ki je bilo branje, ki je bilo nemudoma branje o trpljenju, do srečanj z ljudmi, ki so najbolj v življenju skrbeli za to, da so druge in sebe, sebe in druge ranili in poškodovali, ki so drug drugega skozi življenje pehali sem in tja. Tu so si ljudje izbirali tudi družbene ureditve, ki so najbolje ustrezale njihovi temeljni naravnanosti do življenja, njihovim na globoki melanholični hudobiji utemeljenim
medsebojnim odnosom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani