nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Posmehljivo poželenje, poved v sobesedilu:
Z razsekanimi mislimi in s polnimi čuti, z vse bolj polnim čutenjem približujočega se kosa zemlje, ki ga pozna. Trava, oblaki nad njo; predmestna ulica s svojimi znanimi lisastimi pročelji, s svojimi razpokanimi pločniki; z vlažnimi vežami, v katerih diši po hrani, postani vonj po ljudeh, po česnu, rožmarinu in praženi čebuli; predmestni vrtovi z gredami solate in rož, s hladno, po jeseni dišečo zemljo, z dimom zadnjih ognjev; s soncem obsijani gramoz nekega dvorišča, oljni madeži neke železniške postaje,izgubljene v predmestju; in še naprej, še naprej, kjer so hiše manjše, vrtovi večji, vonj po živalih in ljudeh, opusteli travniki, sive gobe v gozdovih, vonj po gnijočem listju in podrasti, sroboti, prasketanje zlomljenih vej, ognja, dušeči dim v nosnicah. Vonjave, zvoki, podobe, glasovi, ki se naselijo v najbolj notranji duši in ne morejo nikoli več iz nje, ki se ob najrahlejšem zunanjem vzgibu obnovijo in razrastejo, s katerimi se napolni trepet
živega, živega, z življenjskim občutjem napolnjenega telesa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani