nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Posmehljivo poželenje, poved v sobesedilu:
Vse to je bilo zdaj, v jutranji mreži, skozi katero je gledal široko vodo in njen jutranji blesk, ladjo, ki pluje pod senco visečega mosta, vse to je bilo zdaj za njim. Samo tekač s svojimi izbuljenimi očmi, nori jutranji jogger z napetimi žilami in utripajočim srcem na senceh, je sopeč odtaval mimo, kakor da bi se bil pomotoma odluščil od tiste nočne gmote in zataval v neznano pokrajino, po kateri zdaj teka brez smisla in cilja, iskaje pot nazaj v čredo, v roj, v trumo, tja, kjer počiva pramati in drži s svojo nevidno navzočnostjo vse delce tega velikanskega, gibljivega, migetajočega organizma skupaj.
5.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani