nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Posmehljivo poželenje, poved v sobesedilu:
Zadaj je bilo mesto in zadaj je bila noč v njem, polna prelivajočih se množic. To noč ga je divjanje vetrovne melanholije, ki je s svojimi žabami in kačami iz Blaumannovega računalnika segla najprej v drobovje, potem v možgane, to noč ga je windy melancholy pognala v samoto človeških trum, na ulice, v pube, v dvorane s podivjanimi lučmi in glasbo, ki je žagala svod lobanje, se naselila kot migetajoči mrčes pod kožo. V hudobno zmes Dvainštiridesete ulice, med nepotrpežljiva telesa, režeče zobe, vzklikajoče ustne votline, med prerivajoča se človeška bitja, ki jim zmeraj manjka prostora, med nabreklo, migetajočo množico velemesta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani