nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Podgana, poved v sobesedilu:
Tišina, ki je zavladala v tem dolgem hipu, v katerem se je odblisnila negibnost večnosti, tišina je zdaj, s to kretnjo, presekana, spet buči potok, nad oblaki zagrmi, ženska pograbi otroka in se počasi, previdno oddaljuje, pripravljena na udarec. Šele zgoraj, šele čisto zgoraj na bregu nekaj vzklikne, nekaj začudenega, nekaj zgroženega, niti premaknila se ni, niti to, nekaj takega: kako je to mogoče? Črni očesci spremljata oddaljevanje obeh podaljšanih, proti nebu, proti bregu razpotegnjenih postav.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani