nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Kastiljska slika, poved v sobesedilu:
Zapisali pa so tudi, da je tista zadnja leta ponoči vstajal in blodil naokrog z očmi, polnimi zmedenega strahu in groze. Od vseh zločinov, ki jih je bil zagrešil, ga je najbolj preganjala smrt mlade in žalostno lepe Veronike, nesrečne ljubice njegovega sina, ki ji ni bilo dano postati grofica Celjska, mlade Veronike, ki jo je dal umoriti in z njeno lastno krvjo pogasiti bakle zapeljivih oči, ki so njegovega sina tako zapeljivo vžgale, kot je bilo tudi zapisano. Zato so mnogi menili, da je bila nenadna pobožnost krutega starca, ki ni več mogel na daljna romanja in je tja poslal svojega sina in vnuka, posledica nepričakovanega kesanja, ki pred smrtjo zanesljivo pride.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani