nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Krištof, poved v sobesedilu:
Bom napel mišice, rečeš, in bom buden, da me nič ne preseneti. Tako rečeš in se počasi zbiraš, najprej sprostiš telo, da roke ohlapno padejo na boke, potem upreš pogled v črno točko na zidu in nepremično gledaš vanjo. Zdaj zajameš sapo, globoko, globoko in čutiš, da ti od zajetja poka srce, toda tvoja vztrajnost in volja je neskončna, globoko zajameš sapo in napneš celo telo, da je čisto strunasto, zdaj sem napet kot struna, rečeš, bolečina pa je medtem vse hujša, in ne veš več, ali boš vzdržal, vendar vztrajaš.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani