nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Krištof, poved v sobesedilu:
V rjavkasti barvi je stal tam naslikan dobrodušen mož, mirno me je gledal, stal je tam in me gledal in si vihal široke, navzgor obrnjene brke. Bil je Štefan in stal je tam pred hišo z rokami prekrižanimi na prsih, levo od njega pa je bilo videti tista strašna vrata. Ne vem, kako dolgo sva se tako gledala, ampak v meni je nekaj naraščalo, meni je kratkomalo prekipelo in potem sem z jeznim gibom pometal vse papirje in fotografije dol, da so sfrčali po vsem prostoru.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani