nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zavlekel se je v zvonik, kjer je poslušal zavijanje vetra, nekoliko je spal, včasih je pogledal dol na Dobravo, ali je kaj novega. Tam ni bilo v glavnem nič, razen nekega pava, ki bi utegnil ogreti Katarinino srce, pa ga je naredil še bolj mrzlega, da je še njega zeblo skozi vso njegovo angelsko prosojnost. Neko spomladansko noč je vztrepetal med udarjajočimi zvonovi, previdno je oprezal skozi lino zvonika, okrog katerega so šuštele črne prikazni, ki so priletele iz ozke reže med zemljo in nebom nad Istro, iz zemeljskih votlin Krasa, kjer so, to je dobro vedel, v temi in mrazu prav rade prebivale med polzenjem vode po stalaktitih in stalagmitih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani