nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zato je prišel, zato gre za njimi, za ljudsko pobožnostjo in strahom, iz nemira in vednosti, da je v preprostem romanju tisto spoznanje, ki mu manjka, ki ga je že nekoč imel, med Gvaraníji, in mu zdaj manjka, kakor mu manjka sen. Upanje, ki je že spoznanje in ki ga oni imajo kar tako, kar sami od sebe, sami po sebi. Oni so na tej poti brezimni, od razuma k skrivnosti brezimni, s preprosto pesmijo, ki plava čeznje, med ognji, v temno goščavo gozda; s pesmijo, ki pomirja tudi zveri v njihovem nočnem stvarstvu in se vrača nazaj, v srca, kot se reče, ja, v srca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani