nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Prvič po letih učenja in vzgoje srca v Ljubljani, prvič po prihodu iz misijonov, prvič po samotnih tavanjih po dvorišču in poljih Olimja, v letu zavetja in poskusa pozabe, prvič po dolgem času je zares hodil, hodil z naporom, ki ga je bilo deležno vse telo do zadnjega vlakna. Zvečer je v hladu gorskega prelaza zapustil vpitje konjarjev in trgovcev, poiskal je zavetišče na drugi strani, kratek čas počival, potem je nadaljeval pot navzdol. Hodil je po utrjeni poti in po bližnjici čez blatno polje, skozi vonljiv vlažen gozd, po trhlem listju, dišečem po gnilobi in po razpadanju, čez mehek zeleni mah, ki se je čofotaje ugrezal, mimo lesenih kmečkih ograj, čez most na deroči Dravi, kjer je videl plavati bel hrbet utopljene svinje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani