nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Simon Lovrenc je stal pred mostom v jutranjem svitu, po nespečni noči, po hoji čez kranjske in koroške hribe, in čakal, da bodo težke jutranje prikazni s pisanimi prapori nad glavami, s čopastimi klobuki na glavah oficirjev odbobnele na drugo stran. Sklonil je glavo od teže nenadnega spomina, nobenih vojakov ni več hotel videti, na nobene vojake, ki jih je bil že videl od blizu in daleč, ni hotel več misliti. Bandeirantes, je vseeno pomislil in čutil, kako se mu grenkoba nabira v ustih, kako se rumeni žolč onemoglega obupa dviguje iz želodca, iz jeter, iz nekega bolečega predela pod rebri, bandeirantes, ki topotajo čez rdečo zemljo ravnice na daljnem kontinentu, divji portugalski jezdeci na svojem neusmiljenem pohodu skozi misijone, skozi njegovo davno življenje, bandeirantes, nosilci ropa, uboja, brezsramnega posiljevanja, teptalci rdeče zemlje in razdiralci stoletnega dela Jezusove družbe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani