nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Zjutraj je pospravil tistih nekaj oblačil v bisago, tudi kruh, steklenico vina, sutano je zložil in jo položil pred prag, pomislil je, da bi še enkrat stopil v kapelo Frančiška Ksaverija, a ura je bila tako zgodnja, septembrsko jutro tako sveže, da se je naenkrat znašel na ulici, kmalu zatem je bil na Barju, kje je pravzaprav Dobrava? je pomislil, nikoli še nisem bil tam, hodil je po ozki stezi med vodami na Barju, po tej poti je nekoč prišel v Ljubljano. Čez kakšni dve uri je bil na Visokem, ustavil se je pri cerkvi svetega Nikolaja in si ogledoval stensko podobo, tisto, o kateri mu je pripovedovala Katarina, z golo žensko, ki ji rdeč jezik ovija noge. Potem se je spustil po strmem pobočju v temno in vlažno sotesko, nekam proti vasi, ki jo je že zdavnaj pozabil, proti Zapotoku in še dlje, še bolj navzdol, proti Robu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani