nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Čeprav Družbi ne more več koristiti, mu je bil dodeljen naziv začasnega koadjutorja, tudi zato, da bi v njenem varnem okrilju, spokorniškem življenju in kesanju njegova nemirna duša brez zunanjih skušnjav in motenj iskala pot k odpuščanju. Njegovo glavno opravilo je skrb za kapelo svetega Frančiška Ksaverija, vse kaže, da bo vsaj to delo dobro opravljal.«
Provincial, ki ga je sprejel, je imel žalostne oči, njegove modre oči so bile zvite, a že tudi žalostne, še zmeraj je bil v njem Veliki Prilizovalec in mali vladar, a bližina onstranstva ga je delala blagega, še zmeraj je bil prevejan in zvit, roke so se mu tresle od starosti, hotel je biti strog, kakor bi bilo potrebno, a ga je zalila starčevska ganjenost: kaj nisi ti tisti, ki je imel zmeraj zavihane rokave?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani